4. 12. 2009 smo s pomočjo studijske skupine Studio H organizirali karaoke Korajža velja. Iz Trbovelj sta k nam prišla voditeljica in organizator, ki sta s seboj prinesla vso potrebno opremo. Prireditev je potekala zvečer v šolski telovadnici. Povabljeni so bili vsi krajani in veliko se jih je prireditve tudi udeležilo. Večino šolske telovadnice pa so zapolnili ravno starši, ki so ponosno spodbujali svoje otroke ob petju. Že takoj ob vhodu so obiskovalce z nasmeškom na obrazu sprejele naše učiteljice. Med pevci smo lahko zasledili otroke od 2. pa do 9. razreda. Ko je odpel še zadnji nastopajoči, je sledilo glasovanje. Končni zmagovalec sta postali učenki 9. razreda, ki sta peli v duetu. Po končani prireditvi so se obiskovalci udeležili še Kavarne, kjer so jih pričakali veseli devetošolci ter jim prijazno ustregli.
Kavarna devetega razreda
Na Osnovni šoli Dragatuš so se devetošolci spet izkazali kot zelo iznajdljivi. Ob vsaki prireditvi, ki poteka na šoli, priredijo Kavarno, na kateri nudijo pester izbor sladkih dobrot ter raznovrstne pijače. Prav vse ponujene slaščice so pripravili doma, tako da so si pridobili sloves odličnih pekov. Med ponujenimi dobrotami je verjetno največjega slovesa bila deležna kremšnita oz. kremna rezina. Nič manj slovesni niso bili muffini, raznorazne potice, kokosove kroglice, »čupavci« itd. Vsakič pa so nas očarali z novimi dobrotami. Nudili so tudi sokove z najrazličnejšimi dodatki, čaj, kapučino, kakav in seveda kavo. Kot ponosni Belokranjci so tudi pripravili pogače, nekatere med njimi so tudi podarili kot glavni dobitek v njihovi loteriji. Četudi so bili izčrpani od nastopa, so goste venomer sprejeli z nasmeškom na obrazu; tako so se gosti počutili kot doma. Denar, ki so si ga prislužili s Kavarno, pa bodo namenili že težko pričakovani, eni in edini valeti. Vzdušje v Kavarni vedno presega vsa pričakovanja, saj ljudje prihajajo v Kavarno veseli, ob odhodu pa že kar pokajo od veselja. Kavarna ima tudi velik zaslužek pri medsebojnih odnosih. Prav ob kavi ljudje najraje kramljajo. Tako učitelji ter starši neverjetno hitro navežejo stike, ki pa jih med prireditvami ne morejo v tolikšni meri, saj bi motili sam nastop. Tako mislimo, da si devetošolci zaslužijo veliko pohval za svoj trud. Veseli so prav vsakega gosta in že najmanjši prispevek jih zelo osreči. Zelo dobro se držijo pregovora: »Kdor z majhnim zadovoljen ni, večjega vreden ni!«.
