Nad Obrhom je pohodniška učna pot. Prav na to pot smo se 2. 9. 2010 odpravili učenci 1.–5. razreda. Dobili smo se pred šolo, si razdelili malico in odšli na pot. Začetek Grajske-gozdne učne poti smo začeli v Obrhu. Najprej smo si ogledali zemljevid z vsemi postajami, na katerih se bomo ustavljali.
Takoj za tem mestom je bila že prva točka pohoda: Izvir potoka Obrščice. Občudovali smo cvetje in kapelico Marije. Tukaj smo pomalicali. Ko smo se najedli, smo si zaželeli željo, pozvonili in odšli v gozd.
Prišli smo do gradu Turn, od katerega so ostale le še ruševine. Učiteljica je pojasnila, da je bil grad zgrajen pred 700 leti. Izvedeli smo, da je pod njim reka Podturnščica. Poslušali smo petje ptic. Takoj smo zaznali zvok srake. Nadaljevali smo s pohodom.
Na sredi gozda smo se ustavili pri Francoski jami. Anekdota pravi, da je jama dobila ime po Francozih. Francoske vojake so domačini med vojno zvezali in pometali v jamo, rešil pa jih je mimoidoči hlapec, ki je delal na gradu Turn. Pomagal jim je iz jame tako, da jim je podal manjše drevo z vejami, kar jim je služilo kot lestev. Od tod ime Francoska jama.
Ustavili smo se tudi pri izvirih. Najprej smo si ogledali izvir Kotel. Nekoč je bila na tem mestu vas. Voda je bila čista in pastirji so tam napajali živino in tudi sami pili. To je bila točka, kjer so si odpočili, si kaj prigriznili in odšli naprej na pašo.
Malo naprej smo opazovali še en izvir – izvir Sela. Ljudje so nekoč živeli blizu tega izvira zaradi vode. Tukaj smo si odpočili in nato nadaljevali s potjo.
Prispeli smo do naslednje točke. Tukaj je nekoč stala cerkev, vendar je bila kasneje zrušena. Ostal je le še oltar. Domačini (Zapujci) so tam leta 2001 postavili križ in zvonec. Komaj smo čakali, da bomo vsi pozvonili nanj, da bi se naši želje izpolnile.
Kmalu smo prišli iz gozda. Pot se je vila navzdol. Takoj na začetku – v Oberlincu smo opazovali vinograde, zidanice in ostale zanimivosti. Bil je lep razgled. Spet smo počivali, pokramljali, malo prigriznili in pili. Izvedeli smo, da se je sem nekoč naselil Marko, ko se je poročil. Od takrat so nekateri domačini to mesto imenovali »pri Markotu«.
Nekoliko naprej je stala cerkev Sv. Petra. Cerkev je bila leta 2006 obnovljena. Domačini so popravili streho, naredili prizidek, oče Tadeja Žagarja pa je financiral nov zvon. Okrog cerkve so spomeniki, videli smo tudi spomenik šestih padlih borcev med vojno.
V Obrhu smo prišli še do ene cerkve – cerkev Sv. Lovrenca. To je bil zadnji postanek na naši poti.
Naredili smo en velik krog: Začeli smo v Obrhu, pot nadaljevali po gozdu, prišli v Zapudje in spet v Obrh. Iz Obrha smo odšli po isti poti nazaj v Dragatuš proti šoli. Počakali smo na avtobus in odšli domov. Nekateri učenci so odšli k podaljšanemu bivanju. Bili smo utrujeni, a kljub temu bomo imeli lep spomin na ta športni dan. Tudi vreme je bilo odlično.
Učenci 5. razreda
