8. 10. 2010 smo se trije učenci iz OŠ Dragatuš odpravili na EX–tempore v Kanižarico, kjer smo se udeležili 29. slikanja. Od šole, kjer smo se dobili z dvema učenkama OŠ Vinica, smo se odpravili okoli 8. ure zjutraj. Ko smo prispeli, smo najprej dobili malico od gostilne Štajdohar. Pojedli smo in se počasi odpravili na ogled muzeja Rudnik. Vodil nas je vodič Janez. Izvedeli smo zgodovino rudnika in njegove okolice. Po ogledu smo naredili še skupno »gasilsko« fotografijo. Odšli smo nazaj k restavraciji Štajdohar, kjer smo dobili podlage za risanje.
Nato nas je učiteljica Jasmina Kobe pospremila na ogled okolice. Izbrali smo si kraj, kjer smo risali – učiteljica nam je tudi sama svetovala izbor najprimernejšega mesta.
Učenci OŠ Dragatuš in OŠ Vinica smo se odločili, da bomo risali Sunrolerjeve hišice. Izbrali smo si različne motive in začeli z risanjem.
Najprej smo naredili skico z mnenjem učiteljice, kasneje pa smo začeli z barvanjem. A ko smo začeli, je učenka OŠ Dragatuš ugotovila, da je učiteljica pozabila belo barvo, kar je bil velik problem. Zato smo poklicali našega hišnika Lojzeta, ki nam jo je zelo hitro pripeljal.
Ob 13. uri smo odložili čopiče in odšli na težko pričakovano kosilo v gostišče Štajdohar. Ko smo se najedli dunajskega zrezka in pomfrija, smo veselo odšli nazaj na svoja delovna mesta. Kmalu za tem smo tudi mi počasi zaključili z našimi risbami, a pred tem nas je presenetila gospa Verica Marušič iz Vašega Kanala. Intervju je naredila z našim učencem in našo učiteljico.
Ob 16. uri smo odložili naše izdelke. Nato nas je hišnik odpeljal domov, kjer smo se lahko končno umili, saj smo bili polni barve. Ta dan nam bo ostal večno v spominu, saj takšnega doživetja trije učenci OŠ Dragatuš nismo nikoli doživeli. Komaj pa tudi čakamo, da bodo naše slike razstavljene v prostorih gostišča Štajdohar, kjer si jih bomo lahko ogledali 18. novembra.
Eva Metež in Katarina Pejčić, 9. razred
Na Ex-tempore smo se odpravili trije učenci iz OŠ Dragatuš, pod vodstvom mentorice Jasmine Kobe, ki nas je izbrala.
8. oktobra 2010 smo se odpravili v Kanižarico, kjer je potekal 29. slikarski Ex-tempore mladih likovnikov Bele krajine. Zelo veseli in polni idej smo komaj čakali, da poprimemo za svinčnike in čopiče ter začnemo.
Sama nisem bila prepričana, ali sem dovolj sposobna za takšno zahtevno nalogo, kot je naslikati veliko sliko v manj kot enem dnevu. A vseeno sem se potrudila. Najtežje mi je bilo začeti, a z dobro družbo, mentorico in glasbo mi je še kar šlo. Ko sem bila že pri zaključku, sem bila kar zadovoljna in sem zelo vesela, da sem se lahko udeležila Ex-tempore. Bilo je res nepozabno doživetje in občutki ob risanju so bilo najlepši, kajti če imaš voljo in veliko domišljije, lahko narišeš marsikaj. Vesela pa sem tudi, da imamo otroci nasploh možnost do takšnih udeležitev. Takšen dogodek in takšno lepo doživetje ti nedvomno ostane v lepem spominu.
Upam, da se bom Ex-tempore še lahko kdaj udeležila, pa čeprav v srednji šoli.
Katarina Pejčić, 9. razred
Zvonec je oznanil odmor. Vsi smo veselo odšli na hodnik in učiteljica Jasmina Kobe me zelo preseneti, ko me vpraša, ali bi se pridružila sošolcu in sošolki na 29. slikarskem Ex-tempore mladih likovnikov Bele krajine. Čeprav sama mislim, da nisem najboljša v risanju, sem bila za, saj je bila to moja zadnja priložnost. Končno je nastopil težko pričakovan petek, ko smo se trije učenci naše šole dobili z učenkama OŠ Vinica. Nekatere smo se med seboj že poznale, zato sem se še tako bolj veselila dogodka. Moje veselje je trajalo vse do konca ogleda muzeja rudnika, saj sem vedela, da to ne bo dan, na katerem bi bila odsotna od pouka in bom lahko zato samo uživala – uživali seveda smo, vendar smo tudi veliko delali. Najprej smo se lotili skice, nato pa smo se čisto resno lotili dela, saj se je ura hitro premikala. Sama sem bila skoraj ves dan živčna, saj mi slika ni uspevala, kot sem si zamislila. S sliko sem zadovoljna, saj je zame velik dosežek samo to, da sem lahko sodelovala na Ex-tempore.
Ko smo se vsi srečni – nekateri tudi manj – odpravili proti domu, smo bili vsi napolnjeni z veliko pozitivne energije in smeha. To doživetje mi je bilo zelo zanimivo, saj je bilo zelo lepo. Upam pa tudi, da bodo učenci naslednja leta uživali na Ex-tempore vsaj pol toliko, kot smo letos mi.
Eva Metež, 9. razred
