V petek, 25. septembra, smo se učenci od 1. do 5. razreda skupaj z nekaterimi starši in starimi starši odpravili na naravoslovni pohod po Gozdni učni poti Obrh. Zbrali smo se pred osnovno šolo in se nato v koloni odpravili do izhodišča v bližini cerkve.

Tam so nas pričakali gospod Matej Simčič, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in gozdar, gospod Rajko Vrlinič. Po uvodnem pozdravu so nas razdelili v tri skupine. Učence 1. in 2. razreda ter njihove spremljevalce je prevzela predstavnica zavoda in zanje pripravila starosti primerne dejavnosti. Učence 3. in 4. razreda je vodil gozdar Rajko Vrlinič, učence 5. razreda pa gospod Matej Simčič. Mlajši in najstarejši učenci so pot začeli pri prvi označeni točki, skupina tretješolcev in četrtošolcev pa se je po poti odpravila v nasprotni smeri.

Med hojo smo se večkrat ustavili in prisluhnili zanimivim razlagam naših vodnikov. Spoznavali smo različne drevesne in druge rastlinske vrste ter se pogovarjali o pomenu gozda. Gozd proizvaja kisik, zagotavlja življenjski prostor številnim živim bitjem, ščiti tla in vodo, ljudem pa daje les, ki ga uporabljamo za številne namene. Izvedeli smo tudi, katere bolezni in škodljivci ogrožajo domače in tujerodne drevesne vrste. Posebno pozornost smo namenili lubadarjem ter škodi, ki jo lahko povzročijo v gozdovih.

Vodniki so nas opozorili tudi na pravila primernega vedenja v gozdu. V njem ne kričimo, ne vznemirjamo živali, ne poškodujemo rastlin in za seboj ne puščamo odpadkov. Pogovarjali smo se o zvereh, ki jih lahko srečamo v naših krajih, ter o drugih nevarnostih na poti. Opazili smo tudi kraški udor oziroma jamo in spoznali, da moramo biti na takšnih mestih še posebej previdni.

Pot nas je vodila mimo pašnikov in živine do cerkve sv. Petra pri Zapudju, kjer smo si vzeli čas za počitek in malico. Pri Pustem Petru, kjer smo si ogledali ruševine nekdanje cerkve, smo pozvonili na zvon, nato pa nadaljevali pot. Zaradi dolžine poti smo izpustili del trase, ki vodi mimo Izvira Sela, Izvira Kotel in Francoske jame.

Ob zaključku smo obiskali še izvir Obrščice. Ogledali smo si izvir in njegovo okolico, ponovno pozvonili na tamkajšnji zvon ter se zadržali ob vodi. Fotografije s pohoda lepo prikazujejo meglen začetek dneva, skupinsko hojo, postanke v gozdu, kraške pojave, učne table ter sončen zaključek pri izviru.

Pot ni bila zahtevna. Čeprav je bila zaradi preteklega dežja nekoliko mokra, nam ni povzročala večjih težav. Vreme je bilo prijetno in brez dežja. Po končanem pohodu smo se vrnili proti šoli. Nekateri učenci so odšli domov, drugi pa so najprej pojedli kosilo in se nato domov odpeljali z organiziranim prevozom.

Preživeli smo zanimiv, poučen in pester dan v naravi. Še posebej lepo je bilo, da so se nam pridružili starši in stari starši, saj smo se med hojo pogovarjali, družili in si izmenjevali izkušnje. Takšni medgeneracijski dnevi bogatijo šolsko življenje, krepijo povezanost ter nas učijo odgovornega in spoštljivega odnosa do narave. Želimo si, da bi podobne pohode še kdaj ponovili.

Prispevki učencev

V petek, 25. 9. 2026, smo se s starši in starimi starši odpravili na pohod po Grajski poti. Ko smo se vsi zbrali pred šolo, smo se počasi odpravili proti vasici Obrh. Tam smo se razdelili v tri skupine in pridružil se nam je gozdar.

Na samem začetku nas je vprašal, zakaj so pomembna drevesa v gozdu. Odgovorili smo: za čist zrak, gradnjo hiš, ogrevanje in kot dom mnogim živalim. Pot nas je strmo vodila proti vasici Zapudje. Med potjo nam je gozdar povedal, da je tudi podrastje pomembno za hrano živalim in gnojenje tal.

Ko smo prišli do cerkvice na Zapudju, smo pomalicali. Poskrbeli smo, da za seboj nismo puščali smeti. Ob poti smo videli tudi večje kamne, ki so del nežive narave.

Gozdar pozna veliko drevesnih vrst. Povedal je, da je v Sloveniji največ bukovih dreves. Potem smo se pogovarjali, da v gozdu živijo tudi živali: medved, divji prašič, lisica, volk, ris, veverica, polh … Vprašal nas je, katera žival v gozdu je najbolj nevarna, in smo ugotavljali. Mislili smo, da je to medved ali divji prašič. Gozdar pa je rekel, da je to ena majhna žival – klop.

Prišli smo do ostankov cerkvice v samem gozdu – Pusti Peter. Zazvonili smo in si nekaj zaželeli. Pot nas je vodila navzdol v vas Obrh, kjer smo začeli pohod. Pogledali smo še, ali nam je kaj ostalo v nahrbtniku, in si porazdelili sladke in slane dobrote.

Počasi smo se odpravili proti šoli. Bilo mi je lepo, da smo hodili po gozdu in da so z nami hodili tudi starši in stari starši.

Vesna Štrekelj, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se odpravili na pohod. Z nami so lahko šli tudi starši in stari starši. Ob 7.30 smo se zbrali na šolskem igrišču, kjer smo se pozdravili in šli proti vasi Obrh. Tam so nas čakali gozdarji in naravovarstvenik.

Potem so nas učiteljice razdelile v tri ekipe: 1. in 2. razred, 3. in 4. razred ter 5. razred. Nato smo šli vsak svojo pot. Med potjo nas je gozdar spraševal raznorazne stvari in videli smo tudi jamo, kjer se je ugreznila zemlja.

Čez nekaj časa in nekaj kilometrov smo prišli do cerkve Pusti Peter, kjer smo pomalicali in se posladkali. Vse za seboj smo pospravili. Na srečo je bil tam smetnjak, zato smo vanj dali smeti.

Po poti smo šli naprej. Hodili in tekli smo lahko, če pa smo tekli, smo morali naprej počakati druge. Nato smo prišli do nekakšnega zvonca, kjer smo lahko zvonili in se malo pozabavali.

Ko smo se pogovorili in pozabavali, smo nadaljevali pot nazaj proti izviru Obrščice. Tam smo prišli prvi in imeli čas, da se še malo posladkamo. Hoteli smo počakati druge, ampak smo se prej počasi pomikali proti šoli. Tam smo šli na kosilo. Po kosilu si lahko šel s starši ali starimi starši domov ali pa si počakal avtobus in šel domov.

Bor Mušič, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se zbrali pri šoli, saj smo odšli na športni dan. Iz šole smo se odpravili proti Obrhu, kjer smo hodili po gozdni učni poti. Kar nekaj časa smo hodili, da smo si prislužili malico.

Za malico smo jedli sirovo štručko in pili vodo. Po koncu malice smo se odpravili naprej po poti. Med potjo smo videli tudi jamo. Nato smo prišli do neke zidanice, kjer smo videli veverico na orehu.

Med potjo smo se zelo zabavali in videli veliko živali. Nazaj na šolo smo prišli precej utrujeni. Želim si še več takšnih dni.

Jakob Mihelić, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se starši in stari starši ter učenci dobili pred šolo ob 7.30 in se skupaj odpravili do Obrha. Tam smo se razdelili v skupine.

Videli smo veliko živali, kot so veverica, bik, kuščar … Učili smo se o drevesih, kot so bor, brin in druge vrste. Prišli smo na Zapudje in se ustavili, da smo nekaj pojedli in popili.

Potem smo se odpravili naprej po poti in se pogovarjali o živalih, ki so sovražniki človeka in gozda. Ko smo prehodili velik del poti v dolino, je Patrik v Bora vrgel gobo. Začela sta se prepirati, zato je učiteljica pritekla dol s hriba in ju umirila.

Potem smo se vrnili nazaj in se posladkali s sladicami iz nahrbtnikov.

Miha Puhek, 4. razred

 

Danes, 25. 9. 2026, smo imeli pohod treh generacij. Zbrali smo se na šolskem igrišču in odšli na pot. Na Obrhu smo srečali dva gozdarja in eno gozdarko. Tam smo se razdelili v skupine po razredih.

Gozdarka je imela prvi in drugi razred, drugi gozdar je imel tretji in četrti razred, tretji gozdar pa je imel peti razred. Nato smo se odpravili na pot.

Na poti nas je gozdar vprašal, zakaj so drevesa pomembna. Odgovorili smo, da zaradi kisika, potem pa smo nadaljevali pot. Na poti smo videli majhno leseno hiško. Tam je gozdar vprašal, koliko pajkov je v gozdu na enem kvadratnem metru. Odgovorili smo, da petsto, gozdar pa je odgovoril, da jih je najmanj sto.

Tam smo videli veverico in nadaljevali pot. Kmalu po tem smo prišli k mali cerkvi na Zapudju, kjer smo imeli tudi malico. Po malici smo morali pospraviti papirčke v nahrbtnik in nadaljevati pot.

Kmalu za tem smo prišli k Pustemu Petru, kjer smo lahko pozvonili in si zamislili željo. Po kratkem postanku, kjer smo se lahko iz nahrbtnika posladkali, smo nadaljevali pohod.

Čez nekaj metrov je gozdar vprašal učiteljico, ali gremo po bližnjici ali po daljši poti. Učiteljica je rekla, da gremo po bližnjici.

Gozdar je vprašal, katere živali so nevarne. Odgovorili smo, da vse divje živali (divji prašič, jelen, srnjak, ris, srna …). Gozdar je vprašal, katera žival je nevarna in zaradi nje lahko umreš. Odgovorili smo napačno. Gozdar je rekel, da je to klop.

Kmalu za tem smo prišli na mesto, kjer smo v Obrhu začeli pohod. Ob izviru Obrščice smo imeli kratek postanek za prigrizek. Lahko smo šli čez most in pozvonili na zvonček.

Nato smo se odpravili nazaj v šolo. V šolo smo prišli prvi, kajti mi smo šli po bližnjici. Ker smo prišli prej, smo se igrali na igralih in čakali druge.

Potem je sledilo kosilo in podaljšano bivanje. Bilo nam je lepo in želim si še takšnih dni.

Tinkara Jesih, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se učenci od 1. do 5. razreda zbrali pred šolo. Lahko smo povabili še koga. Ko so vsi prišli, smo se odpravili na pot v Obrh.

Hodili smo veliko po poti in opazovali naravo. Nekateri so bili počasni, drugi pa hitrejši. Vmes smo se ustavili, potem pa smo si vzeli pavzo in pojedli malico. Lahko smo si vzeli kakšno sladkarijo ali kaj drugega.

Kmalu smo morali naprej na pot. Videli smo veverico, jamo, zložene kamne … Šli smo tudi mimo cerkve in kapelice.

Ko smo se vračali nazaj v šolo, smo se med potjo veliko pogovarjali, smejali in zabavali. Proti koncu smo bili že zelo utrujeni in lačni, zato smo bili veseli, ko smo prišli nazaj v šolo in šli na kosilo.

Bil je zelo lep dan.

Iva Pečavar, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se učenci od 1. do 5. razreda Osnovne šole Komandanta Staneta Dragatuš odpravili na pohod po GUP. Povabili smo tudi starše in stare starše.

Pohod smo začeli v Dragatušu. Kmalu smo prišli do vasi Obrh. Tam smo se razdelili v tri skupine. Nas je vodil gozdar. Po poti nam je pripovedoval o gozdu. Povedal je, da je klop zelo nevaren ter da je gozd zelo pomemben za ljudi in živali.

Kmalu smo prišli do cerkve na Zapudju. Tam smo pomalicali in se posladkali. Čez nekaj časa smo odšli. Naša naslednja postaja je bila Pusti Peter. Tam smo pozvonili na zvonec ter si nekaj zaželeli.

Zatem smo šli proti Obrhu. Ko smo prispeli, smo se posladkali s sladkarijami. Tako je bilo pohoda skoraj konec. Morali smo le še priti v Dragatuš.

Jaz sem se imela lepo. Mislite, da bi se tudi vi imeli lepo?

Hana Mavrin, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se učenci in odrasli zbrali na igrišču, od koder smo odšli v Obrh, kjer so nas čakali trije gozdarji. Razdelili so nas v tri skupine.

Gozdar nas je vprašal, zakaj so drevesa pomembna. Odgovorili smo, da zaradi čistega zraka in ker so dom živalim. Potem smo nadaljevali pot.

Potka nas je vodila v gozd. Kasneje smo se ustavili, kjer je bilo robidovje. Gozdar nam je razložil, zakaj je robidovje pomembno.

Ko smo nadaljevali pot, smo opazili bike. Kasneje smo prišli do jame, kjer se je ugreznila zemlja. Kmalu za tem smo prišli do prve cerkve. Tam smo pomalicali in se posladkali. Punce smo se smejale, ker smo jedle bombone.

Gozdar je rekel, da moramo naprej. Ko smo hodili, smo videli kamne, ki so del nežive narave. Pot smo nadaljevali in našli tri gobe.

Ko smo prišli do Pustega Petra, je bilo tam glasno, ker so fantje ves čas cingljali z zvončkom. Tam na sveči je pisalo, kdaj so jo prinesli. Na kamnu smo videli strica z zaprtimi očmi. Mami mi je povedala, da če dolgo gledaš strica v oči, se učiš od njega.

Nato smo nadaljevali s hojo. Kmalu zatem smo prišli na začetek poti v Obrhu, se poslovili od gozdarja in nadaljevali pot v šolo, kjer smo imeli kosilo in s tem zaključili pohod.

Dan sem preživela lepo, ker sem bila s prijatelji v naravi. Grdo mi je bilo, ker je bila mami v drugi skupini z bratcem.

Teja Rogina Miketič, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo se učenci od 1. do 5. razreda in nekateri starši odpravili na športni dan. Ko smo bili vsi v šoli, smo šli na malico. Potem smo se zbrali in odšli do cerkve v Obrhu.

Nato smo se razdelili po skupinah. Odšli smo do cerkve na Zapudju in do Pustega Petra, potem pa nazaj do šole v Dragatušu.

Artem Novosol, 4. razred

 

V petek, 25. 9. 2026, smo šli na pohod po Gozdni učni poti Obrh. S seboj smo lahko vzeli tudi starše. Najprej smo vzeli malico in se zbrali na igrišču. Potem je učiteljica rekla nekaj besed in učenci so po razredih odšli na pot.

Ko smo prehodili četrtino poti, smo se razdelili v tri skupine. Ko smo prišli do cerkve na Zapudju, smo vsi pojedli malico.

Potem smo prišli do ostankov cerkve Pustega Petra in vsi pozvonili na zvon. Nato je še ena skupina šla do reke, potem pa smo šli nazaj do šole.

Mark Novosol, 4. razred

Spletišče uporablja le piškotke, ki so potrebni za delovanje storitve. Politika zasebnosti
Politika zasebnosti