V šolskem letu 2025/2026 nadaljujemo s sodelovanjem v projektu Krokus, v katerega smo ponovno vključili učence 9. razreda. Cilj projekta je na primeren način seznaniti mlade s holokavstom ter jih ozaveščati o nevarnostih rasizma in diskriminacije. V sklopu projekta smo v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrlih v holokavstu in v spomin na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnih grozodejstev jeseni 2025 z učenci na šolskem vrtu posadili čebulice rumenega žafrana. Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavine. Krokus bo zacvetel ravno te dni.
27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, zato smo pri urah zgodovine v zadnjem tednu januarja obeležili ta spominski dan. To izredno težko temo sem želela učencem približati skozi zgodbe oziroma pričevanja žrtev, torej Judov.
Z učenci smo si ogledali posnetek Kratko življenje Ane Frank in se po ogledu pogovorili. Ana je bila judovsko dekle, ki se je med 2. svetovno vojno 2 leti skrivala s svojo družino pred Nemci. V tem času je Ana pisala svoj dnevnik. Družino so odkrili na podstrešju hiše ter jo odpeljali v koncentracijsko taborišče. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal samo Annin oče. Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil nato preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v poslovni stavbi v središču Amsterdama, kjer se je družina skrivala, je danes spremenjeno v muzej.
Z učenci smo si ogledali tudi dokumentarni posnetek Pisma Eriki Fürst, v katerem pričevalka, ki je preživela grozote holokavsta pripoveduje svojo zgodbo o življenju v koncentracijskem taborišču.
Nato pa so učenci ob slikovnem gradivu na PPT predstavitvi prebrali odlomke pričevanj iz dnevnikov judovskih otrok iz časa 30- ih in 40-ih let prejšnjega stoletja.
Z učenci smo se pogovarjali tudi o tistih, ki so pomagali judovskim otrokom in s tem tvegali lastno življenje.
Z učenci smo naredili tudi plakat, ki smo ga razstavili na šolskem hodniku.
V dveh šolskih urah sem učencem skušala razložiti enega največjih zločinov nad človeštvom. Tema se jih je zelo dotaknila. Pogovarjali smo se tudi o zločinih človeštva, ki se še danes dogajajo po svetu in skupaj sklenili, da se ljudje prav nič nismo naučili iz preteklosti.
Anita Vrtin, koordinatorica projekta
