Po jutranji rutini bujenja (tokrat je bila zjutraj čista tišina, saj so bili otroci utrujeni od včerajšnjega sprehoda) smo se odpravili na zajtrk. Za zajtrk so danes pripravili »euro krem«. Kdor ni želel tega čokoladnega namaza (vendar je bil takšen le redkokdo) ga je lahko zamenjal z marmelado in maslom ali pa si je izbral kosmiče z jogurtom/mlekom.
Po zajtrku smo uredili svoje sobe, saj je sledilo ocenjevanje. Nekateri učenci se pri tem zelo trudijo in redno skrbijo za red in higieno, spet drugi pa so stvari v sobi povsem spustili izpod nadzora in danes za urejenost sobe dobili oceno 1.
Na plažo smo se odpravili s ciljem, da dosežemo »delfinčka« določene vrste, vendar so nam nekatere stvari za dosego cilja še ostale za povaditi. Ponovno smo utrjevali skok v vodo, vzdržljivost pri plavanju, izboljševali tehniko plavanja, popravljali pozicijo rok oz. nog pri posameznem slogu plavanja. Najbolj uspešni plavalci pa so se učili in urili tehniko prsnega plavanja, hrbtnega in kravla, kar je potrebno (vsak slog v dolžini 50 m) pokazati za dosego zlatega delfinčka. Usvojiti cilj (kaj morajo delati roke in kaj noge) niti ni bila takšna težava (na kratki razdalji), vendar vztrajati z ustrezno tehniko plavanja na daljši razdalji pa ni bil mačji kašelj. Po skupinah smo opravljali naloge, predpisane za posameznega delfinčka, zapisali dosežke, nato pa smo se še malo poigrali v vodi. Seveda nismo pozabili na sladoled ob počitku. Ura se je hitro obrnila in morali smo na kosilo.
Za kosilo smo jedli juho, puranje meso in testenine v smetanovi omaki z gobicami, solato. Otroci so bili navdušeni. Sledil je počitek (reševanje delovnih zvezkov, branje knjige, druženje in obiski po sobah …). Ob treh smo si pripravili nahrbtnike in se odpravili na plažo. Sledili so rezultati trenutnih dosežkov in motivacija za izboljšanje svojih rezultatov. Ko smo ugotovili, kdo si želi svoj rezultat izboljšati, smo ponovno po skupinah urili tehniko za doseganje boljšega rezultata. Nemogoče je mogoče! Kar 9 učencev je doseglo zlatega delfinčka – preplavali so 150 m (50 m prsno, 50 m hrbtno, 50 m kravl). Učitelji smo bili na rezultate vseh učencev zelo ponosni. Rezultati peščice so namreč zelo motivacijsko vplivali na ostale, ki so bili na meji, ali bi se sploh lotili nalog, za katere so sprva menili, da jim niso kos. Drug drugega so spodbujali in rezultate izboljševali.
Ker je popoldanski čas (namenjen kopanju) šel h koncu, smo se morali odpraviti na večerjo. Na poti proti domu se je še nekaj učencev odločilo, da bodo jutri izboljševali svoje dosežke. Odlično! Če ne poskusiš, ne veš, če zmoreš! Končno! To smo želeli! Še vedno pa so bili (sicer redki) primeri, ki so bili s svojim rezultatom takoj zadovoljni in potrebe po izboljšanju niso imeli. Škoda!
Prispeli smo v dom in obesili mokre kopalke in brisače. Seveda pa je bilo potrebno vseeno preveriti po sobah in nabrati kup mokrih oblačil, ki so se znašle (menda same od sebe) na tleh ali celo po omarah, da so se še ta znašla na obešalu za perilo.
Večerjali smo rižoto s piščancem in paradižnikovo solato. Tokrat smo imeli tudi sladico – pecivo z višnjami.
Po večerji so sledile dejavnosti: igranje namiznega tenisa, košarke, nogometa, odbojke. Pripravili smo tudi ustvarjalne dejavnosti: origami, izdelava zapestnic/ogrlic. Otroci so se udeleževali različnih dejavnosti, bili so tudi na igralih. Po deveti uri smo se odpravili pod tuš, oprali zobe in odšli spat.
