Danes ni bilo potrebno imeti budilke, saj so učenci zbudili učitelje in ne obratno. Polni energije že navsezgodaj smo se odpravili na jutranjo telovadbo. Tekli smo, skakali, razgibali vse okončine in naredili raztezne vaje. Dokončno zbujeni smo se nato umili in pripravili na zajtrk.
Na mizah nas je čakala marmelada in maslo, kruh in sveže pečene makovke. Lahko pa si namaz zamenjal s salamo. Če pa komu še to ni bilo po godu, si je lahko za zajtrk vzel jogurt (navadni, sadni) ali mleko in kosmiče (različnih vrst). Vsak je našel nekaj zase. Če je česa zmanjkalo, so kuharice takoj prinesle in nas prijazno postregle.
Po zajtrku smo se oblekli v kopalke, pripravili nahrbtnike za na plažo in odpešačili na senčno mesto. Tam so nas že čakali senčniki v izogib soncu. Razkomotili smo se, se dobro namazali s sončno kremo in se razdelili v skupine glede na včeraj opravljeno preverjanje znanja v plavanju. Vsako skupino je prevzel en učitelj. Znotraj skupine smo opravljali različne vaje in predvaje, preko katerih smo merili naš napredek in se pripravljali na končno preverjanje znanja plavanja.
Bližal se je čas kosila in morali smo proti domu. Tokrat je bila na jedilniku zelenjavna juha, riž z omako in piščanec. Siti smo odšli v sobe. Sledil je počitek, branje, družabne igre, reševanje nalog v delovnem zvezku in druženje. V tem času smo učiteljice ponovno ocenile urejenost sob in ocene zapisale v tabelo na oglasno desko.
V popoldanskem kopanju pa so učenci po skupinah že opravljali posamezne naloge, ki so cilj za doseganje določene vrste »konjička« oz. »delfinčka«. Tokrat smo delali vaje: test plovnosti, plavalno vzdržljivost (vsaj 10 min brez odmora), drsanje, popravljali smo plavalno tehniko pri posameznih otrocih in izboljšali plavalne sposobnosti s prejšnjega dne. Da smo se skupine med seboj lažje ločila, smo na glavah imeli kapice – vsaka skupina svojo barvo. Poudarek v tem dnevu smo dali še skoku na glavo. Nekateri učenci so izgubili strah pred skokom v vodo in se naučili skakati s kamna, drugi so bili brez strahu in so urili svojo tehniko postavitve rok in nog, pozicije telesa, tretji pa so šele zbirali pogum za ta podvig in se bodo skoka (na glavo) mogoče lotili šele jutri. Počitek vmes je bil seveda hkrati čas za sladoled – kepico ali dve, na koncu pa so imeli otroci še čas za prosto plavanje ali pa skakanje v vodo s pomola. Tudi tokrat je bilo vreme sončno, malo je tudi pihalo, voda pa je bila malo bolj hladna kot prejšnji dan, zato je bilo potrebno kar ves čas gibati v vodi, da nas ni zeblo.
Sledila je rutina obešanja mokrih kopalk, vodnih čevljev in brisač, tuširanje in urejanje za na večerjo. Za večerjo smo imeli okusnega osliča s krompirjem in blitvo, solato. Takoj za tem pa smo se odpravili peš v center Poreč. Hodili smo eno uro in opazovali mesto in turiste. Za ta čas jih je namreč kar precej, večinoma nemško govorečih. V centru smo se po skupinicah razkropili po tamkajšnjih stojnicah oziroma manjših trgovinicah. Otroci so komaj čakali, da zapravijo denar, ki so ga temu namenili. Kupili so nekaj spominkov za domače, sladkarije, plišaste igračke ipd. Prepešačiti je bilo potrebno še pot do doma, zato se predolgo v mestu ravno nismo zadrževali. Po prihodu v dom smo utrujeni odšli še pod tuš (kdor mogoče ni uspel prej) oprali zobe in odšli spat.
