V petek, 23. 5. 2025, smo učenci 4. in 5. razreda obiskali Ljubljanski grad ter Šolski muzej.
Najprej smo odšli na vzpenjačo, katera nas je pripeljala do vrha Ljubljanskega gradu. Na gradu smo najprej videli iz žice oblikovanega zmaja in stopnišče iz kamna.
Vstopili smo v grad in se povzpeli do dvorane, kjer smo dobili očala in si ogledali 4D film, katerega je pripovedovala podgana. Vodila nas je skozi zgodovino Ljubljanskega gradu. Zanimivo mi je bilo, koliko napadov se je zgodilo, pa ta grad stoji še dan danes.
Nato smo se povzpeli na razgledni stolp. Nazaj grede pa smo odšli do ječ, ki so bile nekoč v gradu. Zanimivo mi je bilo, da je bil tudi Ivan Cankar eden od zaprtih. Ječe so bile skromne iz kamna z rešetkami.
Sledil je najtežje pričakovani del dneva – obisk Šolskega muzeja in učna ura lepopisa naših prababic!
Zelo sem se veselila. Učenci petega razreda smo si najprej ogledal muzejsko zbirko – šolsko zgodovino vse od prazgodovine do sedaj. Pokukali smo lahko v številne predalčke, kjer smo npr. poslušal zvok neandertalčeve piščali, videli igračko konjička iz vsakega obdobja, tablice na katere so nekoč pisali…
Potem pa je bila na vrsti učna ura. Najprej smo si oblekli oblačila, ki so jih učenci nosili včasih v šolo. Nato pa smo skupaj z našim vodičem povadili pozdrav. Počakali smo in v razred je prišla stroga učiteljica. Meni je že na začetku rekla, naj vstanem in me zelo okregala, ker ne bi smela nositi nakita v šolo. Pa sem odšla klečat na koruzo in se učit pravilo, katerega sem nato tudi deklamirala. Ko pa sem čepela, je razlagala, da pivnik ni za brisanje peresa. Ker sem se jaz učila pravilo, tega nisem slišala. In sem potem naredila narobe in spet sem šla klečat na koruzo. Ampak sem bila še okej – drugi so ji govorili gospa, nekateri so od hopsali iz učilnice…
Pa vendar smo se vsi naučili lepopisa in dobili učno lekcijo iz vedenja, tako kot v starih časih!
Ta dan hočem ponoviti. Še posebej pa učno uro!
Spoznala sem, da smo lahko zadovoljni z učiteljičino prijaznostjo. saj so bile včasih učiteljice res zelo stroge.
NINA KOBETIČ, 5. r.
23. 5. 2025 smo si učenci 4. in 5. razreda ogledali Ljubljanski grad in Šolski muzej Slovenije..
Ko smo prispeli v Ljubljano, smo šli z vzpenjačo na Ljubljanski grad. Tam smo si ogledali virtualni video. Bil je zelo zanimiv, saj je pripovedoval o ljubljanskem gradu. Nato smo se odpravili na stolp, s katerega smo videli celo Ljubljano. Obiskali smo tudi muzej lutk, ki so bile zelo zanimive in resnične.
Kasneje smo šli do Šolskega muzeja Slovenije. Tam smo si učenci 5. razreda najprej ogledali razstavo, učenci 4. razreda pa so bili pri uri pouka. Pozneje smo se zamenjali. Pri uri je bilo zelo napeto, saj nismo navajeni na takšno disciplino in kaznovanje.
Ta dan je bil zelo zanimiv in poučen. Spoznali smo preteklost – gradu in šole.
GEA LAMUT , 5. r.
V petek, 23. 5. 2025, smo se učenci 4. in 5. razreda zjutraj zbrali in se odpeljali v Ljubljano.
Ko smo prispeli, smo se fotografirali pri fontani. Nato smo se na grad povzpeli z vzpenjačo. Najprej smo si pogledali 4D filmček, ki je govoril o tem, kaj se je skozi zgodovino dogajalo na ljubljanskem gradu. Nato smo šli na razgledni stolp, od koder je bil čudovit razgled na mesto. Tam smo naredili nekaj skupinskih fotografij. Obiskali smo muzej lutk in si gledali različne lutke. Tudi nazaj z gradu smo se odpeljali z vzpenjačo.
Nato smo se sprehodili po Ljubljani in prišli v Šolski muzej, kjer nam je gospod opisal in pokazal časovni trak zgodovine šolstva.
Na koncu smo izkusili šolsko uro, kot so jo poznali naši pradedki in prababice. Oblečeni smo bili v neke vrste haljo, na desno roko pa smo si nadeli rokav, ki je zaščitil oblačilo pred madeži črnila. Pisali smo s peresom, katerega smo pomakali v črnilo. Bili smo na uri lepopisa. Učiteljico smo nazivali z gospodična. Bila je zelo stroga. Za neprimerno vedenje je kaznovala s sedenjem na osličku, klečanjem na koruzi, odstranitvijo iz učilnice. V kolikor bi bil učenec zelo poreden, pa bi za kazen domov odnesel tablico v obliki glave oslička, ki bi si jo moral oprtati in nositi po vasi.
Doživetje v Ljubljani mi je bilo zelo všeč, še posebej mi je bila zanimiva učna ura.
TJAŠA PUHEK, 5. r.
