V sredo, 8. 6. 2016, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda tehniški dan. Obiskali smo Šokčev dvor v Žuničih, ki leži na področju Krajinskega parka Kolpa. Tam sta nas sprejela g. Boris Grabrijan in ga. Tončka Jankovič.
Za začetek je tukaj nekaj podatkov o Šokčevem dvoru, ki so na voljo na spletu.
Šokčev dvor v Žuničih predstavlja za ob kolpski del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajinskem parku Kolpa.
Domačija Šokčev dvor ima pravilen kvadraten tloris, sestavljajo pa jo stanovanjska hiša, klet, skedenj, lopa in dvorišče. V takšnem zaprtem tipu domačije ima osrednji prostor hiša, celoto pa obdaja delno zidana stena.
Stanovanjski objekt predstavlja ob breg prislonjena vrh kletna delno zidana hiša. Bivalni del je lesen, v notranjost pa so trije prostori: veža in dve hiši oziroma kuhinja in dve sobi. Jugovzhodna fasada ima dva lesena okna s polkni, s te strani je tudi vhod v hišo. Streha je somerna dvokapnica z lesenima zatrepoma, krita pa je z opečnim zareznikom. Smer slemena je severozahod-jugovzhod. Na severozahodni strani stanovanjske hiše oziroma na notranji, ki gleda na dvorišče, je lesen zunanji hodnik (»gank«), čigar stopnice vodijo na dvorišče. Jugovzhodni del domačije med stanovanjsko hišo in skednjem povezuje zid, v katerem so glavna vhodna vrata na dvorišče. Vzporedno s stanovanjsko hišo je na jugozahodni strani domačije še skedenj. Severozahodni del domačije zapira lopa, ki je nekoč služila za shranjevanje žita in orodja, pod njo pa sta stala svinjak in kokošnjak.
Danes je Šokčev dvor informacijska točka za Krajinski park Kolpa. Tam omogočajo oglede samega dvora, poleg tega pa organizirajo tudi pogostitve. Stanovanjska hiša je bila restavrirana, v urejeni kmečki sobi si obiskovalci lahko ogledajo ohranjene predmete, ki so jih uporabljali prebivalci teh krajev: oblačila, zibelke, domača platna itd. Prinesli so jih na dvor, ki služi za ohranitev vseh predmetov. V prostorih so odkrili tudi precej zanimivih dokumentov, od različnih knjižic do zavarovalnih pogodb, ki so stari več kot sto let. Zelo zanimiva je ohranjena korespondenca enega izmed lastnikov dvora, ki priča o njegovem dopisovanju s slovenskim podjetjem v Ameriki, lastnikom parnika (»parabroda«). Na dvoru prirejajo dejavnosti, ki so bile značilne za lokalno območje: vezenje, spletanje košar, opletanje steklenic in podobno. Domačija služi tudi v promocijske namene, na njej pa potekajo tudi različna predavanja. Ob dvoru je urejena čebelarska pot, ki vodi naprej v vas.
In kaj smo počeli učenci?
Po uvodnem pozdravu nam je g. Grabrijan na kratko predstavil Krajinski park Kolpa in Šokčev dvor, ga. Tončka pa nam je nato praktično predstavila pot od lana do oblačila skozi skoraj vse postopke. Nekatere smo lahko učenci tudi sami preizkusili in ugotovili, da to niso bila lahka dela. Ogledali smo si tudi nekatere druge izdelke domače obrti – predpražnike, obutev, oblačila iz ovčje kože itd.
Še posebej zanimiva za ogled sta bila notranjost hiše, ki je ponujala veliko informacij o življenju nekoč in skedenj kot razstavni prostor za izdelke domače obrti. V foto galeriji si lahko ogledate kaj vse smo videli v Šokčevem dvoru.
Da ne bi bili učenci samo pasivni opazovalci, je poskrbela ga. Tončka s pomočnicami. Učenci smo v praktični delavnici “izdelali” barvna mila, ki smo si jih nato vzeli domov. V foto galeriji so tudi posnetki s te delavnice.
Ker smo imeli na voljo še dovolj časa, smo se odpravili do bližnje Belokranjske čebelarske poti. Učenci smo lahko z informacijskih tabel pridobili veliko podatkov o kranjski čebeli, čebelarstvu, čebeljih pridelkih in še o mnogo čem.
Prav na koncu smo “skočili” še do bližnje reke Kolpe in si v njej namočili noge. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
