V ponedeljek, 20. 6. 2016, so imeli učenci 6., 7. in 8. razreda tehniški dan. Obiskali so Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica. Prijazno nas je sprejel naš gostitelj, g. Janko Škarjak, upokojen rudar in nas popeljal po razstavnih prostorih. še prej pa nas je pozdravila ga. Helena Vukšinič, vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Nekaj besed o muzeju povzemamo po virih na spletu:
Muzej Rudnika rjavega premoga Kanižarica prikazuje rudarsko zgodovino Bele krajine, katere najpomembnejši del je ravno nastanek in razvoj premogovnika Kanižarica. Muzej je ločen v tri dele: muzejsko zbirko, izvozni stolp in rudniški rov. Muzejska zbirka zajema naslednje vsebinske celote:
– geološko zgodovino Bele krajine, v kateri je predstavljen geološki razvoj območja današnje Bele krajine in nastanek kanižarske premogovniške kadunje,
– zgodovino premogovnika Kanižarica, v kateri je predstavljena zgodovina premogovnika od nastanka 1857 do zaprtja 1997,
– proizvodni proces pridobivanja premoga, v katerem je predstavljena pot premoga od delovišča v jami do peči,
– življenje ob rudniku, v katerem je predstavljeno kulturno in športno življenje rudarjev.
Vsi štiri vsebinski sklopi ponujajo obiskovalcu muzeja celovit pogled na zgodovino rudnika, delo v njem in življenje ob njem. Drugi del muzeja predstavljata izvozni stolp in rudniški rov. Oba služita za predstavitev dela v rovu in rudarskega okolja. Muzej tako poda celovito sliko nastanka in razvoja premogovnika Kanižarica in obiskovalcu ponudi vpogled v rudarsko dediščino Bele krajine.
Učenci so z zanimanjem prisluhnili besedam izkušenega rudarja, ko so se sprehodili skozi razstavne prostore. Še bolj zanimivo jim je bilo v strojnici, ob izvoznem stolpu in v rovu, kjer so predstavljeni bistveni elementi rudarjenja. Videli so vse razvojne faze dela v rudniku – od ročnega do avtomatiziranega – ves čas pa je bil poudarek na težavnosti dela v rovih: nevarnost metana, vročina, prepih, vlaga, nevarnost zasutja in vdora vode itd.
Po ogledu je sledilo še skupinsko fotografiranje in opis rudarske poti, ki so jo morali prehoditi rudarki, ki so živeli na Butoraju ali Zorencih.
Ta pot je predstavljala drugi del tehniškega dneva. Učenci so z ogledom poti dobili neposredno izkušnjo kaj pomeni prehoditi pot v obe smeri in delati osem ur pod zemljo. Tako se je hodilo do sredine 60-tih, ko je pričel voziti avtobus. Da bi bila izkušnja še bolj neposredna je skoraj celo pot deževalo. Na srečo je bilo dovolj toplo in voda, ki smo se je na začetku poti še izogibali, ni predstavljala večjih težav. Po prihodu v šolo smo bili pošteno mokri in lačni, a nas je kosilo že čakalo.
