V torek, 26. 4., smo se učenci izbirnega predmeta nemščina in nemškega krožka že v zgodnjih jutranjih urah odpravili na enodnevni izlet v avstrijsko prestolnico Dunaj. Pridružili so se nam še učenci iz OŠ Vinica, OŠ Loka Črnomelj, iz Semiča in Metlike ter dijaki srednje šole v Črnomlju.
Med večurno vožnjo je večina potnikov spala. Ko smo se začeli približevati našemu cilju, je naš vodič začel razlagati o bogati zgodovini Avstrije in predvsem Dunaja.
Ko je avtobus zavil v samo središče glavnega mesta, smo si ob poti ogledali znamenitosti, ki smo jih kasneje tudi obiskali. Za začetek smo si pretegnili noge s sprehodom po Hofburgu, slavnemu središču vladanja Habsburžanov.
Zanimiva je bila tudi Koroška ulica, na kateri smo preživeli večino dneva. Kot nam je povedal vodič, je bila poimenovana prav po Sloveniji, saj vodi naravnost na Koroško. Med vsemi trgovinami priznanih blagovnih znamk se je v nebo dvigala visoka katedrala sv. Štefana, ki pa so jo žal obnavljali, zato si je nismo mogli ogledati v njenem popolnem sijaju. Čeprav nismo zapustili Koroške ulice, smo vseeno lahko videli del kapucinske cerkve, kjer so pokopali večino slavne dinastije Habsburžanov.
Imeli smo nekaj časa za samostojno raziskovanje tistega dela mesta, pri čemer smo večinoma le opazovali znamenitosti in se sprehajali mimo zanimivih stavb, saj je le-teh na Dunaju na pretek.
Obisk Hiše glasbe je bil še posebej zanimiv, saj nam je ob prihodu vodič razložil, da imamo približno eno uro, da si sami ogledamo vsa štiri nadstropja razstav in interaktivnih dejavnosti. Prebrali smo si lahko o najslavnejših skladateljih, raziskovali znanost za glasbo in se tudi sami preizkusili pri igranju in dirigiranju.
Zabava se je nadaljevala, ko so nam povedali da gremo v Prater, znameniti zabaviščni park. Veliko se nas je odločilo za testiranje svojega poguma na vlakcih smrti ali ostalih vznemirljivih napravah v parku.
Za konec smo si hitro ogledali še okolico palače Schönbrunn, poletne rezidence avstrijskih cesarjev. Nad nami se je preko vrtov na griču vzpenjala Glorietta, ki so jo zgradili, so nas poučili, izključno za čajanke in ležerno sproščanje prebivalcev izjemne zgradbe.
Tudi sami smo si hoteli privoščiti nekaj trenutkov za počitek, dobili pa smo jih kmalu za tem, ko smo se utrujeni odpravili nazaj na avtobus in se zleknili na sedeže. Na poti domov so nekateri spali, drugi se pogovarjali, vsi pa smo se strinjali, da je bilo vredno izpustiti zadnji dan pouka pred prvomajskimi počitnicami.
Mislim, da vsi udeleženci izleta iz naše šole dolgujemo zahvalo naši učiteljici nemščine, Barbari Stuhne Vuk, ki nas je povabila in spremljala na ta lep izlet.
Daša Bahor, 8. r.
