Športni dan – doma

15. 4. 2020 je za učence od 6. do 9. razreda potekal športni dan na daljavo, saj smo se tako učenci končno malo odmaknili od računalnikov in zvezkov ter uživali v naravi.

Športni dan je bil razdeljen na 3 dele – pohod in gozdna olimpijada, priprava zdravega obroka in aktivnosti doma.

Začela sem s 30-minutnim sprehodom, nadaljevala pa z ogrevanjem pred gozdno olimpijado. Raztezala sem se približno 10 minut, medtem pa nisem pozabila poslušati ptičjega petja in drugih lepih zvokov narave.

Pri olimpijadi je bila prva na vrsti gimnastika. V bližnjem gozdu sem poiskala deblo in začela z vajami. Hodila sem po deblu naprej in nazaj, naredila lastovko, plezala po deblu v opori na rokah … Sledila je atletika. Pri tem sem metala kamen in palico, tekla okoli dreves itd. Na koncu pa sem se drevesu zahvalila z objemom.

V drugem delu športnega dne smo morali pripraviti zdrav obrok iz regrata. Na voljo smo imeli pirino pico z jajcem in regratom, regratovo solato s krompirjem in jajci ali regratovo gosto juho. Jaz sem se odločila, da bom naredila pico. Na poti nazaj domov sem nabrala regrat, doma pa se takoj lotila testa. Priprava je bila zelo enostavna in čeprav nisem ljubiteljica regrata, mi je bila pica zelo všeč in jo bom gotovo večkrat pripravila.

Za konec pa smo morali narediti leseno medaljo ali pa ustvariti nekaj iz naravnega materiala. Jaz sem se odločila za izdelavo medalje. Nanjo sem napisala 1. mesto za športni dan na daljavo.

Športni dan mi je bil všeč, saj ta dan končno nisem rabila delati domače naloge za računalnikom, ampak sem lahko uživala v naravi.

Ema Markovič, 7. r.

V sredo, 15. 4., smo imeli učenci od 6. do 9. športni dan, ki je potekal po navodilih učitelja; tokrat je bil malce drugačen, saj ga nismo imeli skupaj, ampak vsak zase, zaradi epidemije koronavirusa.
Pohod za športni dan je bil zelo aktiven, saj smo morali narediti več različnih vaj. Na pohodu sem se zelo zabavala, saj sem imela za družbo sosedo Nežo, s katero sva bili na varnostni razdalji. Skupaj z njo sva naredili vse vaje, ki sva jih zmogli. Seveda sva pozabljivi in sva doma pozabili pijačo in prigrizke. Po opravljenih vajah sva imeli tudi fotografiranje, takrat sva se zelo nasmejali. Nato je sledila še pot domov. Ko sva prišli, sva šli iz lesa naredit medalje. Najprej sva poskušali sami, potem pa ugotovili, da potrebujeva pomoč. Za pomoč sva prosili Domna, ki nama je z veseljem pomagal. Potem, ko sta bili medalji izrezani, sva ju tudi porisale.
Ta dan sem zelo lepo preživela in je eden najlepših športnih dni.

Neja Patricija Kočevar, 7. r.