Zimska šola v naravi – CŠOD Bohinj

Ponedeljek, 8. 1.
Srečno smo prispeli v CŠOD Bohinj. Prvi dan smo se odpravili do spodnje postaje gondole, si ogledali vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, po vrnitvi v dom pa smo uredili, dopolnili in preverili vso smučarsko opremo. Po večerji smo imeli še predavanje o FIS pravilih vedenja na smučiščih. Prilagamo še naš jedilnik za ta teden.
P.S.: imamo se dobro in smo vsi zdravi.

Torek, 9. 1. 
Končno prvi dan smučanja. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo se, z avtobusom in z gondolo, odpeljali na Vogel. Bilo je oblačno, megleno in občasno deževno, a nas to ni motilo. Učitelji smučanja so učence razvrstili v skupine, potem pa se je začelo zares. Do 13-ih, ko smo končali z vadbo, so vsi vidno napredovali, njihovo veselje je motil le dež, ki je postajal vse močnejši. Po vrnitvi v dom je sledilo sušenje opreme, kosilo, nato pa takoj – kot da nam ni bilo dovolj mokrote – še odhod na kopanje v toplice v Bohinjski Bistrici. Za delo na terenu, ki je bilo predvideno v popoldanskem času, je bil namreč dež premočan.
Po večerji je sledilo še kratko smučarsko predavanje, prosti čas in na koncu večerni počitek.
Vsi smo zdravi in nam nič ne manjka (razen več prostega časa).

Sreda, 10. 1.
Zjutraj običajen postopek – bujenje, jutranja telovadba, toaleta, zajtrk – nato je sledil odhod na smučišče. Tam nas je pričakala popolnoma drugačna slika kot včeraj – jasno nebo, nekaj novega snega, temperatura pod ničlo in dih jemajoči razgledi na okoliške gore. Temu primerno je bilo tudi vzdušje med učenci. Dopoldan je minil kot bi mignil, po kosilu in popoldanskem počitku pa smo se odpravili ogled zanimivosti v okolici jezera.
Najprej smo si ogledali plezališče “Pod skalco”, pojasnili pojem “balvan” in njegov izvor, nato pa smo odšli proti Stari Fužini. Tam smo si ogledali Hudičev most čez reko Mostnico in graščino Žige Zoisa. Več razlage je bilo namenjeno fužinam in fužinarstvu nasploh. Ogledali smo si ostanke fužin in pripadajoče rake ter področja z rudo, ki so jo kopali za potrebe fužin.
Vrnili smo se že v temi, čakala pa nas je tudi mlečna malica z jogurtom. Sledita še večerja ob 18.30 in nato večerne dejavnosti.

Četrtek, 11. 1.
Dopoldne je minilo v enakem ritmu kot včerajšnje, le pogled na okoliške gore je bil še lepši. Smučanje je bilo prijetnejše tudi zaradi brezvetrja in tudi megla se nas je izogibala. V smučanju vidno napredujemo in si vsak dan upamo višje v gore. Še dobro, da je jutri petek, sicer bi nam zmanjkalo tal pod nogami.
Popoldne smo imeli naravoslovje in cirkuške dejavnosti. Razdelili smo se v dve skupini, nato pa sta obe skupini imeli izmenoma naravoslovje in cirkuške spretnosti. Naravoslovne dejavnosti so potekale na obali jezera. S seboj smo vzeli veliko pripomočkov za delo – termometre, mrežice in posode za jemanje vzorcev vode, plastičen “krožnik” za merjenje prosojnosti vode, kovček s priborom za kemijsko analizo vode in še in še. Učiteljica naravoslovja Marija nam je predstavila uporabo vsega kar smo vzeli s seboj, nato pa smo po navodilih pričeli z meritvami. Ugotovili smo, da ima voda v jezeru manj kot 7 stopinj, da je zelo čista (merili smo kisik, nitrate in fosfate), živali pa nismo odkrili (no, razen nekaj majhnih skakačev).
Cirkuške dejavnosti so nas bolj pritegnile. Učitelj Matjaž nam je predstavil veliko pripomočkov, ki jih lahko uporabljamo v te namene – od najbolj enostavnih – vrvice z zankami, kovinske zanke, krožnike za vrtenje, podstavki za vrtenje – do bolj zapletenih – rekviziti za žongliranje: žogice, obroči, kiji, valji za ravnotežje in še veliko drugih, katerih imen si nismo zapomnili. Ravno tako nam je predstavil potek učenja obvladovanja posameznih rekvizitov in nam vse skupaj tudi demonstriral. Preizkusili smo vse in bili boj ali manj uspešni. Vsi pa smo ugotovili, da je za obvladovanje vsakega rekvizita potrebno veliko vaje.
Po večerji je sledila podelitev priznanj za vse udeležence tečaja smučanja, podelili pa smo tudi nagrade za najbolj urejene sobe. Izkazalo se je, da so bili fanti boljši od deklet. resnici na ljubo so bile naše sobe tako-tako, ko pa se je približalo ocenjevanje sob, smo jih uredili, da so bile zares lepe. Sledil je še zaključni večer z učenci druge šole (iz Portoroža), ki je bila z nami v Bohinju. Nekateri so plesali, druge so se zabavali po svoje, ob 22.00 pa smo bili vsi v svojih sobah, le spanec ni ni ni hotel priti.

Petek, 12. 1.
Zadnji dan v Bohinju. Danes ni bilo jutranje telovadbe – namesto tega smo že pred zajtrkom pospravili sobe in naše kovčke z dvigalom odpeljali v pritličje in jih shranili v garderobi. Po zajtrku smo odšli na smučišče. Tam nas je pričakal še en čaroben sončen dan. Dopoldan je kar prehitro minil. Po vrnitvi v dolino smo imeli v domu še zadnje kosilo, se poslovili od prijaznih gostiteljev, nato pa prenesli še vso preostalo prtljago v avtobus in se odpeljali proti Dragatušu. Bilo je lepo in bi z veseljem še enkrat ponovili.